Glasba
Vsi koncertiOrkestrski cikelKomorni cikelMladinski cikelJazz v Narodnem domuKoncerti za izvenKoncerti v parku
Gledališče
Vse predstavePredstave za izvenAbonma Komedija in izvenProdukcije
Za mlade
Vse predstaveMladinski cikelOtroški abonma KekecKulturni dnevnikPredstave za šoleVilinsko mesto
Ostalo
Narodni dom MariborVetrinjski dvorDvorana Union
Festivali
Festival LentFestival MariborVilinsko mesto
Vstopnice
Informacije
VstopniceNoviceArhivNarodni dom MariborProstori

Pretekla produkcija (2008): Bonton

Komedija

Cena vstopnice: Vstopnine ni - 0,00

Predragi slovenski Evropejci!

Daleč so tisti časi, ko so nas odrivali na Balkan! Letos celo predsedujemo Evropi!
Ali vendar – sprašujemo se – kakšne spremembe je vsa ta čast prinesla našemu obnašanju?
Ali smo še vedno čisto navadni Balkanci, ki uriniramo pod tušem, dajemo noge na mizo, si s prsti trebimo ušesa, skačemo v besedo celo s polnimi usti, na tla mečemo papirčke in kolnemo, že samo, če nam kava gre preko?
Dragi Evropejci, pridružite se nam na gledališkem predavanju o Bontonu!
Da naredimo to deželo spet olikano!

Video >>
 


Matjaž Latin, režiser
Diplomiral je na zagrebški Akademiji za dramsko umetnost. Do sedaj je v slovenskih in v hrvaških gledališčih zrežiral več kot 40 dramskih predstav. V svojih predstavah se je loteval predvsem socialne tematike, ki jo je prikazoval z veliko humorja. Pri tem je kar nekaj tekstov v njegovi režiji doživelo svojo praizvedbo. Režiral je celovečerni fiktivni dokumentarec Kleščar in tako soustvaril lik nepozabnega Dušana Vaupotiča Duleta. Igral je tudi v več gledaliških predstavah in tudi na filmu. V celovečernem filmu Damjana Kozoleta Porno film pa je za glavno vlogo prejel nagrado za igralca leta.
Če naštejemo le nekaj njegovih režij: Tankred Dorst: Ovinek, Gledališče Ptuj, 1998; Nikolaj Koljada: Murlin Murlo, MGL, 1998; Biljana Srbljanović: Družinske zgodbe, SNG Drama Ljubljana, 2000; H. C. Andersen: Kakor napravi stari je zmerom prav, Lutkovno gledališče Maribor, 2001; Mark Ravenhill: Shopping and fucking, SNG Drama Maribor, 2001; Zoran Hočevar: 'm te ubu!, PDG Nova Gorica, 2002; Steven Berkoff: Jamr, MG Ptuj, 2002; Hanif Kureishi: Primestje, SNG LJUBLJANA, 2002; Anton Tomaž Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi, Drama SNG Maribor, 2003; Nikolaj Koljada: Kokoš, SNG Nova Gorica, 2004; Morris Panych: Bdenje, MG Ptuj, 2005; Nikolaj Vasiljevic: Gogolj: REVIZOR, HNK Split, 2005; Giuseppe Manfridi: Bludi, HNK Rijeka, 2005; Shelagh Delaney: Okus po medu, SNG Drama Ljubljana, 2006; Rokgre: Kokolorek, Mestno gledališče Ptuj, 2006; Hristo Bojčev: Orkester Titanik; SNG Nova Gorica, 2007; Pavo Marinkovič: Dnevnik učitelja plesa, Mitropa Zagreb, 2007.

rokgre, dramatik
Pisatelj s pseudonimom. »Oče« Patetica in besedil za Neisho. V prostem času dela.
Njegovo delo je pisanje; še posebej za gledališče. Zanj je prejel Grumovo nagrado in nagrado Žlahtno komedijsko pero. Fascinantna medijska osebnost Dušan Vaupotič se je rodil iz njegove monodrame Kleščar. Tudi Pavlek, zmagovalec 5. festivala monodrame na Ptuju. Za njim je sedemnajst uprizorjenih iger doma in v tujini, osem radijskih, nekaj izdanih knjig; med njimi velja omeniti roman Deset let razmišljanja, v preteklosti pa Vesoljne pravljice in roman Mali ali kdo si je življenje zmislo? ter pesniško zbirko Sanje.
V pretekli sezoni 4 premiere v slovenskih gledališčih, otroška igra Kokolorek (MGP, rež. Matjaž Latin), gledališka borlesque O čem govorimo, kadar govorimo o ljubezni (MGL, rež. Ivana Djilas), mala sejmarska opereta Sirup sreče (MGP, rež. Rok Vilčnik) in La strada adaptacija istoimenskega filma F. Fellinija (SNG Maribor in Narodni dom Maribor, rež. Bojan Labovič).
V biltenu festivala Teden slovenske drame so zapisali da je avtor, ki se podpisuje s psevdonimom rokgre, ta hip vodilno pero mlajše generacije slovenskih dramatikov.

Tomaž Gubenšek, igralec
Rodil se je leta 1965 v Celju. Po končani osnovni šoli in gimnaziji v Celju se je vpisal na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo, smer dramska igra in umetniška beseda, kjer je leta 1992 diplomiral. Že med študijem je sodeloval pri različnih predstavah v institucionalnih in neodvisnih gledališčih. Takrat je prejel študentsko Severjevo nagrado. Po končanem študiju se je zaposlil v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju, kjer je v sedmih letih odigral vrsto vlog in sodeloval z večino pomembnih gledaliških režiserjev v predstavah, ki so dosegle najvišja priznanja na gledaliških festivalih. Ves čas je hkrati vzdrževal stik z neodvisno gledališko produkcijo in igral v predstavah zunaj matične hiše ter dobil nekaj nagrad za delo na področju gledališke dejavnosti. Leta 1998 se je zaposlil na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani kot strokovni sodelavec za predmet tehnika govora.
Skratka, Tomaž Gubenšek ima veliko izkušenj tako v gledališču kot na filmu in radiu. Na radiu večinoma sodeluje s 3. programom Radia Slovenija. Pri umetniškem ustvarjanju pa nima predsodkov niti pred eksperimentom ali lutkami niti pred klasičnim izzivom gledališke igre. Zraven omenjenih izkušenj je tudi pedagog, kjer igralske izkušnje prenaša na študente v smislu govornega svetovanja. Poleg predavanj na Akademiji redno vodi predavanja o glasu in govoru tudi na drugih fakultetah (Filozofska fakulteta, Teološka fakulteta, Višja policijsko-varnostna šola), kjer v obliki delavnic s študenti raziskuje glasovne in jezikovne možnosti, ki jim jih ponuja izobraževanje.
Hkrati pa se z jezikom znanstveno ukvarja, saj sodeluje na različnih kongresih doma in v tujini (s članki in predstavitvami, npr: Govor in umetnost /AGRFT, Ljubljana, 2000/, Govorna razslojenost v sodobnem slovenskem gledališču /Glas, 2001, Opatija/. Skupaj z dr. Katarino Podbevšek je na Katedri za  govor organiziral Kolokvij o umetniškem govoru leta 2006.
Poleg gledaliških vlog, kjer je nastopal v različnih vlogah tako v SNG Drami Ljubljana in Maribor kot tudi v Cankarjevem domu, Celju, Trstu in na Ptuju, je ustvaril še nekaj filmskih vlog, med drugim je sodeloval z legendarnim Matjažem Klopčičem v filmu Gospodična Mary (1992) in v Triptihu Agathe Schwartzkobler (1996). Snemal je tudi s Francijem Slakom v filmu in nadaljevanki Prešeren (2000) ter v znanem filmu Igorja Šterka Ekspres ekspres (1995).
Za svoje ustvarjanje je prejel tudi nekaj nagrad, in sicer študentsko Severjevo nagrado za vlogi Oktava in Prefekta v diplomskih predstavah  Življenje podeželskih plejbojev Dušana Jovanovića in  Kot me ti hočeš L. Pirandella (1991); zlato paličico za glavno moško vlogo na Festivalu otroških predstav v Ljubljani za vlogo Hudobne vile Malefic v predstavi Trnuljčica (1997); bronasti grb mesta Celje za dosežke na področju kulturno-umetniškega delovanja (1997) in zlatolasko – posebna nagrada študentov AGRFT (2007).

Dunja Zupanec, igralka
Z dramsko igro se je prvič srečala v srednji šoli v dramskem studiu. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je za svoje igralske dosežke prejela dve nagradi: leta 2000 Zlatolasko za vlogo lady Croom v uprizoritvi besedila Arkadija Toma Stopparda in leta 2001 študentsko Severjevo nagrado za vlogo Norca v Shakespearjevem Kralju Learu.
Sledila so leta, ko je Dunja Zupanec začela oblikovati svojo igralsko kariero in jo še zmeraj kreira v vseh slovenskih gledališčih in različnih odrskih projektih. Doslej je sodelovala z Dušanom Jovanovićem v Mestnem gledališču ljubljanskem in v SNG Drama Ljubljana. Nato je prišla na štajerski konec in odigrala dve predstavi v ptujskem gledališču v sodelovanju z režiserko Ivano Djilas. Tudi mariborski publiki se je predstavila v dveh vlogah, in sicer kot Madam de Tourvel v Nevarnih razmerjih in kot Meggie v Teh norih tenorjih. Medtem pa ni popolnoma zapustila slovenske prestolnice, ko je dobila vlogo v predstavi Iskanje izgubljenega časa in takrat, ko jo je k sodelovanju povabil priznan režiser Dragan Živadinov. Ena njenih zadnjih stvaritev je tudi vloga Sonje v Klementovem padcu Draga Jančarja pod režisersko taktirko Jake Ivanca. V mini teatru je v režiji Kim Komljanec nastopila v predstavi Riba raca rak. V predstavi Kaj bi otroci sploh radi je odigrala vlogo mame.

Nakup vstopnic
Deli s prijatelji

Igrata:
Dunja Zupanec,
Tomaž Gubenšek

Tekst: rokgre (na podlagi različnih obstoječih virov)
Režija, izbor glasbe: Matjaž Latin
Kostumografija, scenografija: Nataša Berk
Svetovalec za ples: Rudi Kocbek
Koprodukcija: Dramsko društvo Mariborska umetniško kulturna iniciativa in Narodni dom Maribor

Premiera: 7. marec 2008,
Narodni dom Maribor

Prijava na e-novice

Strinjam se z obdelavo podatkov za namene pošiljanja e-novic

 

Pokrovitelji