Cikel za mlade Pizzicato 2010/2011
SLOVENSKA LJUDSKA PESEM – MAJHNA SEM BILA
Cena vstopnice
5,00 €
Pošlji prijatelju

4. abonmajska predstava »Cikla za mlade«

četrtek, 3. 02. 2011, ob 14:00,
Dvorana Union Maribor, za red CIKEL ZA MLADE PIZZICATO 1
četrtek, 10. 02. 2011, ob 14:00,
Dvorana Union Maribor, za red CIKEL ZA MLADE PIZZICATO 2

Vokalna skupina KRESNICE
Umetniška vodja: Metka Potisk
Sodelujejo učenci OŠ Slave Klavore
Povezovalka: Janja Pastirk
Avtorici: Metka Jauk in Janja Pastirk


 Fotogalerija s koncerta

Spored:
Majhna sem bila (otroška ljudska)
Ali je kaj trden vaš most? (otroška ljudska)
Sijaj, sijaj, sončece (otroška ljudska)
Gospod je zašafu medveda ven (Štajerska)
Dva pregrešna Italijana (Ljubljana)
Ste vidli barona (Štajerska)
Kaj si mi prinesel? (Prekmurje)
Ta rozajanska citira (Rezija)
Moj spomenik (besedilo po V. Vodniku, Gorenjska)
10. Mož poseje repo (ljudska)
Po cesti gre en majhen mož (ljudska)
Na Gorenščem (Gorenjska)
Miklavž ima sivo glavo (Primorska)
Glejte, glejte, kaj je tam? (Dolenjska)

Vokalno skupino Kresnice sestavlja deset pevk, ki izvajajo pretežno ljudsko pevsko literaturo in priredbe slovenskih ljudskih pesmi. Kresnica je cvet, ki ga v nekaterih drugih predelih Slovenije imenujejo ivanjščica, šentjanževka ali po domače marjetica - roža, ki so jo pevke izbrale za simbol svoje pripadnosti ljudski pesmi. Njihov bogati repertoar obsega pesmi različnih vsebin in oblik, pesmi iz vseh slovenskih pokrajin z značilnimi narečnimi besedili. Skupina deluje v okviru KUD Kresnik, umetniški vodja je Metka Potisk. Članice skupine so še: Irena Porekar Kacafura, Emica Ogrizek, Dana Kmetič, Zlatka Rashid, Metka Jauk, Majda Šoberl, Elica Frangeš in Manica Potisk.

Za naše najmlajše bodo Kresnice pripravile izbor slovenskih ljudskih pesmi za otroke. Saj kot pravijo: pesem spremlja človeka skozi vse življenje. Otroku pomaga zaspati, zaljubljeni fant jo zapoje svojemu dekletu, prisotna je pri vseh pomembnih obredih v življenju, od krsta, poroke pa do pogreba. V preteklosti je veliko ljudi združila ob domačih opravilih, in da jim je šlo delo lažje od rok, so si zapeli. Peli so vesele, žalostne, norčave – in jih tako ohranili za današnje in bodoče rodove.




NIGRAD