Je to velika zmota 20. stoletja? Da smo ob razpadu stare Evrope in prevladi modernizma verjeli, da se je končalo tudi obdobje romantike? Da zanjo v novem času ni več prostora, da je preveč neposredna, prelepa, preveč čustvena?

Prva srečanja s klasično glasbo otrokom pomagajo razvijati pozorno poslušanje, senzibilnost in čuječnost ter jim odpirajo prostor za globlje in polnejše doživljanje sveta. Še posebej dragocena so, kadar jih doživijo skupaj s tistimi, ki jih imajo najraje.

Najusodnejše ljubezni so tiste, ki ostanejo neizpolnjene. Pustijo hrepenenje – sled, močnejšo od spomina. Hrepenenje ne zbledi, ampak se naseli nekje v globinah duše, kjer kot ocean kdaj mrmra in nas nalahno ziba v sanjah, spet drugič pa buta in z vso silo naplavi na ostre skale, ki odprejo stare…

Romantiko pogosto razumemo kot presežek čustvovanja, kot razkošje subjektivnosti, velikih gest, vznesenosti in pretiravanja. Kakšna zmota! Največje darilo romantike se skriva v nečem precej bolj radikalnem: v vladavini čistega občutja, njegove esence. A tudi tu se skriva past.

V Mariboru je danes potekala novinarska konferenca pred začetkom Festivala Maribor 2026, ki bo letos v znamenju romantike. Festival se začne jutri, 15. septembra, z otvoritvenim koncertom v Dvorani Union, ki je že razprodan.

Romantični vihar je pometel z mnogimi idejami, ki so dotlej veljale za absolutne. Resnica ne prihaja od zunaj, temveč od znotraj. Umetnost ni odsev ali celo okras življenja. Umetnost ga ustvarja!