Jupitrova strela

_{Programska knižica Festivala Maribor 2018}

Nicolas Altstaedt meni, da je bil Joseph Haydn eden najbolj narobe razumljenih in v resnici eden najbolj razburljivih skladateljev glasbene zgodovine

Spored:
Robert Schumann: Koncert za violončelo v a-molu, op. 129
Joseph Haydn: Simfonija št. 101 v D-duru, Hob. I:101, »Ura«
***
Wolfgang Amadeus Mozart: Simfonija št. 41 v C-duru, KV. 551, »Jupiter«

Nicolas Altstaedt meni, da je bil Joseph Haydn eden najbolj narobe razumljenih in v resnici eden najbolj razburljivih skladateljev glasbene zgodovine. Zato ne preseneča, da kot violončelist in dirigent z orkestrom Haydnove filharmonije, katere vodja je, zavzeto predstavlja opus tega skladatelja in razgrinja plasti njegovega kompozicijskega izraza in sporočila. Med tistimi, ki so Haydna iskreno občudovali, je bil tudi Wolfgang Amadeus Mozart, s katerim je Haydn navezal skoraj očetovski odnos. Skladatelja sta delila čas, izkušnje, življenjski prostor in tudi nekatere podobne poglede na svet. Tako je, denimo, Mozart na svoji poklicni poti po svoje nadaljeval tam, kjer je Haydn po dolgotrajnem službovanju pri plemstvu končal – kot sloviti skladatelj z vplivno mednarodno kariero, ne da bi bil pri tem odvisen od naklonjenosti najvišjega sloja. Mozart je tako postal prvi pravi svobodnjak med skladatelji. Podoben pogled na položaj umetnika zasledimo pri Ludwigu van Beethovnu, ki je umetnika štel za najvišjo duhovno instanco družbe, kar mora ustrezno odražati tudi njegova družbena pozicija, ne le občudovanje njegovega talenta.

S tem ko so njihove življenjske zgodbe prešle v legendo, se je sloves nedojemljivo posvečenega oprijel del vseh teh treh skladateljev. Mozartova zadnja simfonija je pozneje dobila celo božansko ime, resda ne po zaslugi skladatelja, temveč po vsej verjetnosti zaradi koncertnega prireditelja, ki je želel ubesediti njeno veličastnost in obenem utrditi položaj Mozarta na vrhu skladateljskega Parnasa. Kljub temu promocijskemu vzgibu vzdevek vendarle nakazuje tudi globlje pomene. Tako Mozartovi dosežki kot Haydna in nato še Beethovnova ustvarjalnost so delovali kot Jupitrova strela na skladatelje, ki so jim sledili v 19. stoletju in jih je skrbelo, ali ni trojica izrazila že vse, kar se v glasbi izraziti da. V nizu teh skladateljev je Robert Schumann, ki je tako kot mnogi njegovi sodobniki občudujoče trepetal pred velikim izročilom predhodnikov ter hkrati iskal svojo pot. Našel jo je v zlitju »božanskega« navdiha predhodnikov in občutenja lastnega časa oziroma v veličastnosti človeške notranjosti in ljubki intimnosti, ki prodira v srca brez pomoči božanskih puščic.

Vstopnice: 25 € / predprodaja 20 € / upokojenci 20 € / študenti, invalidi 12,50 €
Vstopnice s popustom je možno kupiti le v Informacijski pisarni Narodnega doma Maribor in največ uro pred koncertom na prizorišču koncerta.

Spletna stran >>