Pretekla produkcija (2007): Tašča mi je c…

Komedija

Cena vstopnice: Vstopnine ni - 0,00

Komedija enega najboljših francoskih komediografov, Georgesa Feydeaua. 

Komedija enega najboljših francoskih komediografov, Georgesa Feydeaua, s prvotnim prevodom »Pokojna gospejina mama« (Feu la mere de madame), ki je nastala pred več kot 100 leti, a je zaradi izjemne situacijske komike, ki je izoblikovana do popolnosti, vedno sveža in aktualna. 

V naši uprizoritvi je jezikovno posodobljena in umeščena v naš prostor in čas. Obstoječo komičnost poglablja tudi pogovorni jezik akterjev, prepleten s tujim jezikom (posledica mešanega zakona med Slovenko in Črnogorcem).

Ivona in Lucian sta poročen par, a njuna nasprotna karakterja in različni pogledi na svet ju privedejo do nešteto drobnih konfliktov in nesporazumov, ki so nam vsem zelo znani... Lucian je umetniška duša, človek z juga, ki se mu nikakor ne ljubi komplicirati glede vsakodnevnih opravil, odnosov, denarja in družinskih obveznosti, za kar dosledno skrbi natančna in tradicionalno usmerjena Ivona. V celi paleti smešnih razhajanj nikakor nočeta popustiti in ves čas skrbita za to, da gledalcu ni dolgčas. Tukaj je seveda tudi jezikava služkinja, ki vtakne svoj nos v vsako kočljivo zadevo in je nekakšen stalni posrednik v njunih prepirih. Sredi noči se pojavi še neznanec z novico o taščini smrti, kar komedijo pripelje v neslutene dimenzije…

Režiserka, Janja Glogovac, je s sodobnimi režijskimi prijemi predstavo približala vsem generacijam in raznovrstni publiki. Originalni in lucidni karakterji in odlična situacijska komika v uprizoritvi, ki je enako dolga kot realni čas dogajanja, nikogar ne pustijo ravnodušnega.

Avtor besedila Georges Feydeau (1862 - 1921)
Znamenit francoski pisec obdobja imenovanega »La Belle Epoque« in režiser je v času med leti 1881 in 1961 napisal 39 predstav, ki so najpogosteje izvajane v rednem programu na vseh svetovnih odrih. Že zgodaj se je lotil pisanja popularnih iger, vendar z malo uspeha. Šele po poroki s hčerko znanega portretista Carlous-Durana, ki je bil dovolj bogat, da je Feydeau lahko prenehal s pisanjem in se lotil študija avtorjev, ki so s farsami uspeli, je postal najbolj popularen pisec bulvarnega gledališča in dosegal velik uspeh tudi v tujini.
Njegova dela so predvsem surrealistična, predvajana v Dadaističnih teatrih, teatrih komedije in absurda. Do popolnosti je izoblikoval dramaturgijo situacijske komike, v katero so ujete že skoraj neverjetne situacije, ki pa vedno znova navdušujejo občinstvo in kritike. Sodi med  ene najbolj atraktivnih avtorjev današnjega časa.
Nekaj njegovih najbolj znanih del: Vojak po sili (Champignol malgré lui, 1892), Gospod gre na lov (Monsieur Chasse, 1892), Dama iz Maxima (La Dame de Chez Maxim, 1899), Bolha v ušesu (Une puce à l'oreille, 1907), Poskrbi za Amelijo (Occupe-toi d'Amélie, 1908), Pokojna gospejina mama (Feu la mere de Madame, 1908), …
»Smeh trosi med ljudmi zlata zrna sreče.« Georges Feydeau

Ksenija Mišić (igralka)
Rojena: v Mariboru
Izobrazba: diplomirala na Baletni šoli Lujo Davico v Beogradu, končala AGRFT v Ljubljani
1990-1996 zaposlena v SNG Maribor, nato dobi status svobodne umetnice. Od leta 2002 ponovno zaposlena v SNG Maribor.
Izbor pomembnejših vlog:
- Mladinsko gledališče Ljubljana: »BALKON«, režija J. Pipan
- Gledališče SNG Maribor: »FAUST«, režija: T. Pandur (Margareta); »HAMLET«, režija: T. Pandur (Ofelija); »CARMEN«, režija: T. Pandur (Carmen); »BOŽANSKA KOMEDIJA«, režija: T. Pandur (Beatrice); »RUSKA MISIJA«, režija: T. Pandur (Nastasja Filipovna); »BABILON«, režija: T. Pandur (Shamuramata); »KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF«, režija: R. Polič (Martha); »VOJČEK«, režija: P. Magielli (Marie); »HARLEKIN«, režija: P. Magielli (Colombina); »DON JUAN«, režija: P. Magielli  (Elvira,Charlotte); »ORESTEJA«, režija: P. Magielli  (Elektra, Atena); »UM«, režija: D. Jovanović (Vivian Bearing); »NAMIŠLJENI BOLNIK«, režija: J. Lorenci (Antoanetta); »INTIMNA KOMEDIJA«, režija: Z. Šedlbauer (Amanda); »BERAŠKA OPERA«, režija: V. Moderndorfer (Bezniska Jenny); »PLEMENITI MEŠČAN«, režija: V. Taufer (Dorimena).
- Črnogorsko narodno pozorište, Podgorica: »MALOMEŠČANI«, režija: P. Magiell (Jelena); »IONESCOMANIA«, režija: E. Miller (go. Martin); ČAKAJOČ NA GODOTA«, režija: S. Milatović (Poco)
- SSG Trst: »ZLOČIN NA KOZJEM OTOKU«, režija: J. Lorenci (Agatha)
Vloge v filmu: »ZVENENJE V GLAVI«, režija: A. Košak (Leonca); »ŽIVLJENJE KOT V FILMU«, režija: S. Kuclar (Emy); »L ... LIKE LOVE«, režija: J. Glogovac (Valentina)
TV nadaljevanka: »BLISK«, režija: J. Pervanje (Veronika)
Nagrade: Severjeva študentska nagrada 1998, Zlat lovorjev venec na festivalu MES v Sarajevu 1990; Borštnikova nagrada za mlado igralko za Margareto (Faust) in Martho (Kdo se boji Virginije Woolf - AGRFT); 1990, Borštnikova nagrada občinstva za vlogo Margarete (Faust) 1990, Prešernova študentska nagrada; 1990, Borštnikova nagrada za vlogo Marie (Vojček) 1991; Borštnikova nagrada za vlogi Done Elvire in Charlotte (Don Juan) in za vlogo Carmen (Carmen) 1992; Stopova igralka leta za filmsko vlogo Leonce (Zvenenje v glavi) 2002; Godišnja nagrada Crnogorskog narodnog pozorišta 2002.

Srdjan Grahovac (igralec)
Rojen: 1972 v Cetinju, Črna gora
Izobrazba: 1999 – diplomiral na Akademiji dramskih umetnosti, Cetinje, Črna gora.
Do 2002 je član Črnogorskog narodnoga pozorišta, za tem svobodni umetnik. Trenutno živi in dela v Sloveniji in v Črni gori.
Izbor pomembnejših vlog:
- Črnogorsko narodno pozorište, Podgorica: »IONESCOMANA, PARTY TIME, POLUDJELA LOKOMOTIVA«, režija: E. Miller; »MALOMEŠČNI,GALEB«, režija: P. Magielli; »GORSKI VIJENAC«, režija: B. Micunović; »MONTENEGRINI, KONTE ZANOVIČ, PRINCEZA KSENIJA«, režija: R. Vojvodić; »ZLOČIN IN KAZEN«, režija: E. Savi; »TRI MUŠKETARA, KOMEDIJA ZABUNE«, režija: J. Marković; »ČAKAJOC NA GODOTA«, režija: S. Milatović; MARKO MILJANOV«, režija: B. Eraković; »PADU NA BETL«, režija: M. Milatović; »SUDNJI DAN«, režija: B. Milosavljević; »OTPAD«, režija: N. Goršič
- Slovensko narodno gledališče, Maribor: »HLAPCI«, režija: S. Strelec
- Drama, Ljubljana: »FUŽINSKI BLUZ«, režija: I. Djilas
Vloge v filmu: »L ... LIKE LOVE«, režija: J. Glogovac; »GLEDAJ ME«, režija: M. Perović
Nagrade: Sterijina nagrada za gl. moško vlogo CANO v predstavi OTPAD (N. Goršič); Nagrada udruženja dramskih umjetnika Crne gore, Godišnja nagrada CNP

Mateja Pucko (igralka)
Rojena: 1978 v Mariboru 
Izobrazba: 2001 končala študij dramske igre in umetniške besede na AGRFT pri profesorjih Borisu Cavazzi, Jožici Avbelj, Dušanu Mlakarju in Bojanu Jablanovcu.
Od leta 1999 sodelovala v predstavah režiserjev: Bojana Jablanovca, Sebastijana Horvata, Maruše Geymayer-Oblak, Ivane Djilas, Tijane Zinajić, Mateje Koležnik, Vinka Moderndorferja, Reneja Maurina, Andreje Kovač.
Igrala v gledališčih: Gledališče GLEJ, Slovensko Mladinsko gledališče, Mestno gledališče Ptuj, Gledališče Koper, Prešernovo gledališče Kranj, SNG Drama Ljubljana, Lutkovno gledališče Maribor, Mini teater, Špas teater, Mestno gledališče Ljubljansko, Cankarjev dom
Od leta 2005 zaposlena v SNG Maribor. Vloge v: ČAROVNICA HILLARY GRE V OPERO, OPERA ZA TRI GROŠE, ŽIVALSKA FARMA, HAMLET MAŠINA, OREST, PLEMENITI MEŠČAN, ZA NACIONALNI INTERES
Med študijem pripravila dva solo pevska večera z mentorjem Žarkom Prinčičem (Edith Piaf, Happy End B.Brechta in K Weila), prav tako naredila gibalni solo projekt POPIJ ME, POJEJ ME pod mentorstvom Tanje Zonc. Leta 2007 Z Viktorjem Megličem naredila avtorski gibalno – gledališki projekt VIKEJA.
Nagrade: leta 1999 prejela študentsko Severjevo nagrado, 2001 Univerzitetno Prešernovo nagrado

Viktor Meglič (igralec)
Rojen: 1982
Izobrazba: 2005 končal študij dramske igre in umetniške besede na AGRFT pri pedagogih Jožici Avbej, Dušanu Mlakarju, Branetu Šturbeju in Borisu Cavazzi
Od 2005 – zaposlen v SNG Maribor, debitiral z vlogo Paše v DRAGI ELENI SERGEJEVNI v režiji Edvina Liverića (Škuc, Gledališče Glej, 2004)
SNG Maribor:
2005-2006: BERAŠKA OPERA (Brecht/Weill), režija: V. Moderndorfer; ŽIVALSKA FARMA (po motivih G. Orwella), režija: D. Zlatar Frey; STROJ HAMLET (Shakespear/Muller), režija: S. Strelec
2006 – 2007: OREST (Evpid), režija: Heyme; PLEMENITI MEŠČAN (Molier), režija: V. Taufer (Lakaj)
Sodeloval v plesnih predstavah ANGEL (samostojni buto projekt v okviru šolanja na AGRFT, 2005), OJDIPUS/CELICA ORGANIZMA (Kiberpipa, 2005, koreografija D. Lakner, V. Meglič), v buto predstavi Tanje Zgonc Koan Kenšo (Plesni teater Ljubljana, 2005) in v gibalno–gledališki predstavi VIKEJA (avtorski projekt V. Megliča in M. Pucko, Gustaf, 2007).
Sodeloval tudi pri projektih v vlogi režiserja in izvajalca v predstavah RECITAL (Lutkovno gledališče Ljubljana, 2005) in KORIDOR prezrta kot poezija na cesti (Ana Desetnica, 2005) – prejel nagrado za najboljšo predstavo. Leta 2004 je prejel ZLATOLASKO za vlogo Turia v predstavi DVA GOSPODA IZ VERONE (Shakespear, režija Andrej Jus).

Janja Glogovac (režiserka)
Rojena:1974 v Mariboru
Izobrazba:
1999 - 2001: filmska akademija - FAMU v Pragi (Češka) - uspešno končala magistrski študij Vizualnih umetnosti, specializacija - filmska režija
1996 - 1999: filmska akademija - FAMU – BcA. v Pragi (Češka) – študij filmske režije
1994 - 1996: ADU (Akademija dramskih umetnosti) v Zagrebu (Hrvaška) – študij filmske režije
1989 - 1993: I. gimnazija Maribor
V času med letom 1994 in 2000 je delala kot režiserka za Hrvaško televizijo (HTV), za radio televizijo Slovenija (RTV) in češko nacionalno televizijo (CTV). Posnela je več kot 60 dokumentarnih filmov in reportaž po celi Evropi.
Filmografija:
- dokumentarni film »MISTIKA HOTELA PALACE« (2006-2008) - predvidena premiera filma leta 2008
- celovečerni igrani film »L … KOT LJUBEZEN« (2005-2007)
Festivali: filmski festival Cannes 2007, filmski festival Berlin 2005, filmski festival Karlovy Vary 2005 in filmski festival Cannes 2006.
Vabilo na festivale: filmski festival Berlin, filmski festival Sundance, filmski festival Creteil, filmski festival Cottbuss. Film je v post produkciji,
- kratkometražni film »Beginning of the end« (2005 - 2007), film je v post produkciji, premiera september 2007,
- kratek film RADIO AND JULIJET (2005), v sodelovanju z Edvardom Clugom,
- dokumentarni film TITO (2001)
Festivali: Amsterdam IDFA, Beograd – festival avtorjev filma, Jichlava- filmski festival za dokumentarne filme, filmski festival Dubrovniku, filmski festival Munich, filmski festival Buenos Aires, Slovenski filmski festival,Cannes , Edinburgh, Karlovy Vary, Cottbus(Germany), Slovenski filmski festival, Creteil(Francija), FAMU festival, filmski festival Munich, filmski festival Buenos Aires, filmski festival Torino, filmski festival Roma, Media Desk Helas Atene …
Nagrade: tretja nagrada na filmskem festivalu IDFA v Amsterdamu za kratek igrani film »F« (2000); nagrada Češkega literarnega fonda za scenarij, nagrada žirije de Paris in Creteil za najboljši evropski film, kratek film TO JE BALKAN (1999).