Pavel Surovi: Prestol

Razstava

Cena vstopnice: Vstopnine ni - 0,00

Balkan, mistika in visoka moda.

Razstava bo odprta med od 2. septembra do 28. septembra 2022, od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 17. in 19. uro, v soboto  med 10. in 12. uro, ob nedeljah in praznikih zaprto.
V sredo, 28. 9. med 10. in 12. uro.

Svečani govorci na otvoritvi bodo Aleksander Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor, Suzana Žilič Fišer, direktorica Zavoda Maribor 2012 v času EPK 2012 in Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor. O razstavi bo spregovoril tudi avtor Pavel Surovi. 

Umetniška fotografije kot stik preteklosti in sodobnosti, tradicionalnega in trendovskega, religioznega in posvetnega, duhovnega in materialnega.

»Moj cilj je bil pokazati multikulturnost Balkana, edinstveno sobivanje narodov in etničnih skupin. S pripovedovanjem njihovih zgodb, pravljic, mitov ter navezavo na arhaične likovne podobe in oblačilno kulturo, še posebej narodne noše, v katerih bogastvu in lepoti odseva vse zgoraj našteto.«
Pavel Surovi

Razstava priznanega fotografa in grafičnega oblikovalca, strastnega zbiralca narodnih noš slovaške manjšine v Srbiji, je poklon bogastvu in raznolikosti narodnih noš Balkana. Ponuja specifično avtorsko reinterpretacijo nesnovne kulturne dediščine, ki drzno premetava tradicionalne prvine ter s polja etnografskega prehaja v polje nadrealnega in fantastičnega. Estetika, ki ne skriva spogledovanja tako z renesančnimi slikarskimi mojstri kot s sodobno modno fotografijo, ponuja svojevrsten stik preteklosti in sodobnosti, tradicionalnega in trendovskega, religioznega in posvetnega, duhovnega in materialnega.

Naslov razstave »Prestol« ni naključno izbran – v simbolnem in duhovnem smislu prestol namreč predstavlja boj ljudi za oblast in tako gledalca spomni, da arhaične narodne noše črpajo navdih s kraljevih dvorov. Tam je bila poleg razkošja v ospredju ženska lepota, ki je glavni navdih mnogih umetnikov; vsaka ženska si je želela biti najlepša, biti na prestolu.

Tudi tukaj so, ozaljšane z bogatimi in mnogoterimi plastmi tkanin ter čipk, ki sporočajo, da je bila ženska lepota, še posebej v krščanski tradiciji, vselej tudi predmet prikrivanja. In četudi bogato okrasje in dragocen nakit izdajata željo po tuzemskem udobju, so tu tudi nedvomni religiozni simboli (jabolko z drevesa spoznanja kot simbol izvirnega greha), ki izpričujejo stremljenje k duhovnosti.

Tako na primer simbol jabolka z drevesa spoznanja ter dobrega in zla kot izvirnega greha, posledično pa izgona iz raja, ki se je ohranil v ljudskih šegah, skoznje seveda odseva tudi v narodnih nošah. Enako velja za lik Jezusa, ki je najpogosteje simbolično prisoten in predstavljen skozi križ. Ženske so križe nosile v rokah, na prsih, izvezene na ogrinjalih, najdemo celo križe iz rož ter pihanih biserov. Ob križu pomembno vlogo igrajo tudi pokrivala, posebej poročna pokrivala, ki predstavljajo »eno telo« v svetopisemskem smislu – simbolno združitev ženske in moškega v eno telo z eno dušo. Pero, ki ga je ženin na poročni dan nosil na klobuku, so tako po poroki položili v žensko krono (t. i. parte), nato pa ga nad zakonsko posteljo še leta hranili kot simbol zvestobe ter predanosti. Tu so še stari krščanski simboli, kot so sveti gral, sonce, seme, krona, križ, kolovrat, srce ali golob – tudi ti so vsi pravzaprav simboli združevanja, vtkani v narodne noše kot varuhi, a tudi kot nosilci sreče, blagostanja ter obilja.

»Ne gre zgolj za fotografije narodnih noš, temveč specifično reinterpretacijo nematerialne kulturne dediščine s poudarkom na arhetipskem pojmovanju ženske lepote.«
Pavel Surovi

Za razumevanje avtorjevega umetniškega pristopa je pomembno njegovo razumevanje ženske lepote kot nezgodovinske, torej brezčasne estetske kategorije. Arhetip Afroditine lepote spregovori skozi umetniško odkrivanje verovanj in mitov iz različnih obdobij, ter se prelije v sodoben etno-umetniški koncept in nov pristop k tradicionalni dediščini, ki skozi alegorijo povezuje preteklost s prihodnostjo. Njegovo delo je rezultat iskanja ideje o večni lepoti, duhovnega navdiha, sanj in nedosegljive večnosti, torej vsega, kar navdihuje njegovo umetnost. Je rezultat izraza, ki spreminja pogled na ženske, vero, zgodovino in tradicijo – ne nazadnje gre tudi za eksperiment in filozofsko igro, ki provocira ter spreminja zakoreninjene dogme in vzorce obnašanja.

O avtorju

»Pavel Surovi je pravi renesančni človek – večplasten raziskovalec kulturne dediščine, oblikovalec, umetnik in politik, predstavnik slovaške kulturne manjšine v Srbiji, predvsem pa neumoren iskalec lepote.«
Arcadia, Nizozemska, 2022

Pavel Surovi je uveljavljen in večkrat nagrajen grafični oblikovalec in fotograf. Med drugim je prejel nagrado »Slovak Multimedia PRIX« (2003, Slovaška) za najboljše multimedijsko delo, prvo nagrado strokovne žirije na tekmovanju »HiiiBrand« za najboljšo globalno blagovno znamko (2010, Kitajska), ter evropskega oskarja, nagrado »Design Angel« na festivalu AdPrintFestival (2012). Najnovejše priznanje je prva nagrada žirije na festivalu IBEFF v Rusiji, v kategoriji modne fotografije.

Letos je samostojno razstavljal v Kisaču, Somboru, Novem Sadu in Beogradu. Vsako leto sodeluje na mednarodnem festivalu Ethnology Fest v Beogradu, na mednarodnem festivalu IBEFF v Sankt Peterburgu, na mednarodnem festivalu Biserna grana in številnih drugih.

Pričujoča razstava je v letu, ko naziv Evropska prestolnica kulture nosi Novi Sad, pod naslovom Slava ekskluzivno na ogled v sedmih kulturnih ustanovah v Novem Sadu. Pred kratkim pa je doživela tudi premiero v Parizu, kjer bo pod naslovom Krona (Couronne) na ogled do konca avgusta. V letošnjem letu je avtor zanjo na mednarodnem fotografskem tekmovanju Art Imagination (Skopje, Makedonija) prejel zlato medaljo, na mednarodnem tekmovanju fortografov WPE International Photograpy Awards (Pariz, Francija) pa so fotografije z omenjene razstave nagradili z dvema srebrnima in eno bronasto medaljo.