Cena vstopnice: 21,00 - 25,00 EUR
Žal je moral napovedan solist, pianist Fazil Say, iz zdravstvenih razlogov svoj nastop v Mariboru odpovedati.
Razveselilo pa nas je, da bo lahko namesto njega nastopil sloviti violinist Julian Rachlin.
Zahvaljujemo se za razumevanje!
Spored:
Johann Sebastian Bach: Koncert za violino in orkester v g-molu, BWV 1056r (rekonstrukcija)
Astor Piazzolla/Leonid Desjatnikov: Štirje letni časi v Buenos Airesu za violino in godala
***
Mieczysław Weinberg: Komorna simfonija št. 2, op. 147
Peter Iljič Čajkovski: Serenada za godalni orkester v C-duru, op. 48
S ponosom torej najavljamo Juliana Rachlina, izjemnega violinista – v zadnjem času pa tudi cenjenega dirigenta in violista – ki nas je v dvorani Union že navdušil na koncertu pred štirimi leti.
V Litvi rojenega glasbenika spremljajo superlativi, kot so »izjemna kombinacija intelekta in muzikalnosti«, »najboljši sotto-voce na svetu« in »fenomen«. Kritiki izpostavljajo njegovo osupljivo tehniko, lahkotno muzikalnost, predvsem pa kultiviran, bogat zvok. In če vemo, da bomo ob tem deležni še edinstvenega zvena Vzhodno-zahodnega komornega orkestra, ki ga ne odlikujejo le izjemen nabor glasbenikov, temveč tudi prefinjena glasbila, med katerimi so godala delavnic Guarnerija del Gesùja, Guadagninija in Stradivarija, je na dlani, da se obeta vrhunsko koncertno doživetje.
Julian Rachlin, ki prav tako igra na Stradivarijevo violino (»ex Liebig«, 1704), se nam bo pod vodstvom Rostislava Krimerja predstavil v dveh skladbah. Po Koncertu za violino in orkester v g-molu, BWV 1056r Johanna Sebastiana Bacha, čigar drugi stavek prinaša eno skladateljevih najbolj znanih melodij, bomo uživali še v Štirih letnih časih v Buenos Airesu Astorja Piazzolle, ki jo je ruski skladatelj Leonid Desjatnikov za violino in godala priredil na pobudo Gidona Kremerja.
Ob tem sta na sporedu še dve deli, ki ju povezujeta globoka čustvenost in osebna izpovednost: Komorna simfonija št. 2 ruskega skladatelja poljskih korenin Mieczysława Weinberga in Serenada za godalni orkester v C-duru Petra Iljiča Čajkovskega. Skladatelj je njen nastanek opisal tako: »Serenado sem napisal iz notranje potrebe. Prišla je od srca, vendar zaradi tega, to si drznem zapisati, ni brez umetniške vrednosti.«
Z Vzhodno-zahodnim komornim orkestrom imamo čast gostiti še eno zasedbo glasbenikov, ki vrhunsko glasbeno izvedbo povezuje s prepričanjem, da lahko s svojim delovanjem vplivajo ne le na koncertno krajino, temveč na celotno družbeno klimo ter prispevajo k vsaj malce prijaznejšemu svetu.
V orkestru s sedežem v Minsku so zbrani vrhunski glasbeniki Vzhoda in Zahoda – solisti in vodilni orkestrski glasbeniki iz Belorusije, Češke, Francije, Gruzije, Nemčije, Estonije, Japonske, Izraela, Italije, Latvije, Litve, Poljske, Rusije in Ukrajine. Glasbenike druži prepričanje, da ima glasba moč povezovanja ljudi in preseganja političnih zamejitev. Njihov cilj je krepiti vezi in kulturno sodelovanje med vzhodno in zahodno Evropo ter svetom. Po glasbeni plati orkestra ne odlikuje le izjemni nabor glasbenikov, temveč tudi prefinjena glasbila, med katerimi so godala delavnic Guarneri-del-Gesuja, Guadagninija in Stradivarija. Ta nevsakdanja kombinacija prispeva k prepoznavnemu zvenu orkestra.
Orkester je leta 2015 ustanovil pianist in dirigent Rostislav Krimer, ki ga uspešna sodelovanja povezujejo z velikani, kot so Gidon Kremer, Maksim Vengerov, Viktor Tretjakov, Mario Brunello in Julian Rachlin.