Solo za dva glasova

Odrski prevod iz pesniške v plesno govorico, poimenovan Solo za dva glasova

V pesniškem opusu mehiškega nobelovca Octavia Paza (1914–1998) ima Carta de Creencia [Pismo dognanja] posebno mesto – na svoj način zgošča klasične teme njegove poetike, obenem pa gre najbrž za avtorjevo najbolj znano pesem. 

Odrski prevod iz pesniške v plesno govorico, poimenovan Solo za dva glasova, predstavlja našo interpretacijo mojstrove pesnitve, ki je zavestno vpeta v sedanjosti in v kateri smo na formalni ravni ohranili strukturo jasno ločenih enot, poimenovanih po glasbeni partituri (kantata, koda). Naš cilj je bil vzpostaviti jasen, natančen odrski jezik, ki vztraja v odprtem dialogu z besedilom, pomemben poudarek pa je bil v procesu dela namenjen tudi študiju sopostavitve dveh plesnih poetik, ki se na odru srečujeta prvič. 

Pazova pesem prostoru in času že uvodoma spodmakne tla ter nato partikularni intimni odnos, v katerega vstopimo, skozi številne premene razpira proti ontologiji ljubezni, ki se izmika dojemu skozi (zgolj) bližino dvojine. V podivjanem, smisla izpraznjenem svetu, v kakršnem živimo, služi tako med drugim tudi kot učinkovit poudarek tega, kar je zares bistveno. 

Magdalena Reiter ● Milan Tomášik ● Anja Golob