Narodna slovanska čitalnica v Mariboru je bila ustanovljena 1861, ko so po odpravi absolutizma, dobili narodi v monarhijo več svoboščin, med njimi tudi pravico do ustanavljanja društev. S selitvijo v Narodni dom 1899 je rešila svoje prostorske težave in tako postala središče slovenskega družabnega in kulturnega življenja do prve svetovne vojne ¹. 

Slovenci so konec novembra prebrali v časniku Slovenski gospodar objavo: Slovanska Čitalnica v Mariboru je sklenila, prirejati na odru »Narodnega doma« v Mariboru po možnosti gledališke večere…²  

Po dveh tednih pa Slovenski gospodar slikovite opiše otvoritev in pestro kulturno dogajanje: Zadnji četrtek so se odprli krasni prostori mariborskega Narodnega doma slovenskemu občinstvu. Otvoritveno slavnost je priredila naša čitalnica. Marsikateri se je bal, da bo velika dvorana, ki je namenjena za večje slavnosti, le skromno, redko napolnjena … Dvorana in galerija vse je bilo polno rodoljubnega ljudstva iz vseh stanov. … V krogu mariborskih Slovencev pa ta dan nismo gledali samo razumništva, ampak še večje število zastopnikov delavskega stanu.

Čitalnica je po spretno urejenem sporedu nudila občinstvu dobrodejno zabavo. Na glasovirju sta igrali dve odlični dami z globokim čustvom in z veliko izurjenostjo le slovanske kompozicije. … Tudi dve gledališčni igri sta se uprizorili… Zadnjo nedeljo je bila že koj druga veselica v Narodnem domu. Priredilo jo je bralno in pevsko društvo Maribor. Občinstva je bilo vsaj toliko, kakor v četrtek, če ne več. Veščaki so cenili število nad 1000 ljudi. Naslanjali smo se ta večer ob milih zvokih jugoslovanske tamburice in krasnih glasovih slovenske pesmi. Izmed iger je posebno ugajala prva Nemški ne znajo. … Največ pozornosti pa je vzbudil v dvorani Miklavž… V četrtek in v nedeljo se je v odmorih med posameznimi točkami tudi prepričalo o izvrstnosti dobre kleti in kuhinje v Narodnem domu³. 

Dr. Jernej Glančnik, ustanovitelj Posojilnice in Narodnega doma ter predsednik Slovenske čitalnice se je tako v začetku leta 1900 lahko pohvalil: V našem »Narodnem domu« začele so se gledališčne predstave in druge veselice, z uspehom kateri se more zmatrati ugodnim [...].

^1. (Dragan Potočnik, Glasbena Matica Maribor, SHS, 2001, 383-387)
² (Slovenski gospodar, 1899, 23. 11. 1899, 5)
^3. (Slovenski gospodar, 1899, 7. 12. 1899, 3-4)

Ponosni smo lahko, da Kulturno prireditveni center Narodni dom Maribor tudi po 120. letih v stavbi Narodnega doma in v Mariboru prireja vrhunske in raznovrstne kulturne dogodke!