Vetrinjski dvor

Načrt in virtualni ogled

Virtualni prostorski ogled Vetrinjskega dvora

Načrt Vetrinjskega dvora (.pdf) ● Načrt večnamenske dvorane (.pdf)

Prostori Vetrinjskega dvora

Dvorišče

Program: kiparske in multimedijske postavitve, koncerti, projekcije, možnost postavitve odra, število sedežev: 200, ozvočenje
Tehnični podatki: 407 m²

Pritličje

Razstavišče

Program: sprejemi, pogostitve, predstave, multimedijske predstavitve, razstave
Tehnični podatki: površina: 46,65 + 55,51 m², število sedežev v kleti: 60, ozvočenje

I. nadstropje

Preddvorana N.06

Program: sprejemi, pogostitve, multimedijske predstave, razstave
Tehnični podatki: površina: 114 m², max. število sedežev: 60, z mizami: 40, ozvočenje

Dvorana N.07

Program: sprejemi, pogostitve, predstavitve, koncerti, performansi, multimedijske predstave, razstave, snemanja, seminarji, predavanja, izobraževanja
Tehnični podatki: površina: 106 m², število sedežev: 100, z mizami: 50, svetlobni park, ozvočenje

Projektni prostor N.01

Program: predstavitve, sestanki, projektno delo, seminarji, izobraževanja
Tehnični podatki: 51m², skupine do 15 oseb

Pisarna N.02

Program: organizacijska in pisarniška uporaba
Tehnični podatki: 56m², 8 delovnih površin

Pisarna N.03

Program: organizacijska in pisarniška uporaba
Tehnični podatki: 33m², 4 delovne površine

Projektni prostor N.05

Program: predstavitve, sestanki, projektno delo, seminarji, izobraževanja
Tehnični podatki: 49m², skupine do 15 oseb, opremljena kuhinja

Naslov: Vetrinjska ulica 30, Maribor 

Informacije o možnostih najema

(02) 228 12 50 ● vetrinjski.dvor(at)nd-mb.si

Zgodovina objekta

Vetrinjski dvor je ena najpomembnejših meščanskih hiš v Mariboru. Začetki izgradnje segajo v  prvo polovico 13. stoletja, v 16. in 17. stoletju pa se je stavba dograjevala in dobila sedanjo podobo, ki oklepa notranje dvorišče (atrij).

Dvor sedaj nosi izvirno ime, ki ga je dobil po svojih prvih cerkvenih posestnikih iz kraja Vetrinj blizu Celovca, čeprav se je skozi čas ime spreminjalo glede na njegove lastnike (Breunerjev dvorec, Berdajsova hiša, Naskov dvorec).

Med leti 1785 in 1806 je v objektu delovalo prvo mariborsko gledališče. V 19. stoletju je zgradba prešla v meščanske roke, menjavali so se bogati obrtniki, ki so prostore prilagajali svojim potrebam. Zadnji lastnik do razlastitve po drugi svetovni vojni je bil usnjar Alojz Nasko.

Med letoma 2007 in 2010 je bil s pomočjo EU sredstev obnovljen, nakar je v letih od 2010 do 2013 služil kot sedež zavoda Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture.

V drugi polovici leta 2013 je prešel v upravljanje javnega zavoda Narodni dom Maribor, ki mu je namenil sedanje poslanstvo. 

Wikipedia >>